Prebrala sem v eni knjigi naslednje: ''Lahko ste duhovni, božanski in imate obenem človeške potrebe in želje.'' Torej ne rabimo vsega izgubiti, da duhovno napredujemo.
Lahko si želimo materialne dobrine in duhovnost, vse je v stvari izbire. Kar izbiraš zase (zavedno in tudi nezavedno), to dobiš. Ne rabiš pa čutiti krivde, če si želiš sanjsko hišo in duhovni mir v duši. Oboje je združljivo.
Berači niso bolj duhovni, ker ničesar nimajo, so pa prav gotovo veliko bolj hvaležni, ko kaj imajo.
Zato opustimo idejo, da moramo priti do točke ničesar, da lahko potem pridemo do točke vse. Vsak ima svoj vse že tukaj, občutiti je to potrebno vsak dan, biti hvaležen za najmanjši trenutek in vsakršno dobrino, ker potem se ta občutek enostavno potencira in preprosto se vse udejanji. Vse gre po svoji naravni poti, samo občutiti je treba, kar že imaš in kar še želiš imeti.
Samo občutiti in čutiti...
No comments:
Post a Comment
Note: Only a member of this blog may post a comment.