Stran življenja

Če hočeš resnično uživati življenje, moraš vključiti hvaležnost vanj.
Radost se rojeva iz hvaležnosti. Izmojstri hvaležnost in izmojstril/-a boš umetnost živeti.
Ko življenje ne teče mimo tebe, ko čas ni tvoj sovražnik,
ko utrujenost ni vtetovirana pod tvojimi očmi, takrat si na strani življenja.
Prestopi na to stran s hvaležnostjo.
Hvaležnost za trenutek.

Očiščevanje

Kdor dreza v žerjavico,
mora vedeti,
da bo razplamtel ogenj.
Vendar ne boj se,
plameni le ožlahtnijo
pravo kovino.
Kar ni resnično,
izpuhti v zrak.

Ptica

Leteti, zleteti, poleteti,
 kakor ptica visoko
 v brezskrben dan,
 krožiti v stolpu tišine
 in tako nič misliti,
 samo čutiti mir -
 in lepoto trenutka.

Občutiti, čutiti

Prebrala sem v eni knjigi naslednje: ''Lahko ste duhovni, božanski in imate obenem človeške potrebe in želje.'' Torej ne rabimo vsega izgubiti, da duhovno napredujemo.
Lahko si želimo materialne dobrine in duhovnost, vse je v stvari izbire. Kar izbiraš zase (zavedno in tudi nezavedno), to dobiš. Ne rabiš pa čutiti krivde, če si želiš sanjsko hišo in duhovni mir v duši. Oboje je združljivo.
Berači niso bolj duhovni, ker ničesar nimajo, so pa prav gotovo veliko bolj hvaležni, ko kaj imajo.
Zato opustimo idejo, da moramo priti do točke ničesar, da lahko potem pridemo do točke vse. Vsak ima svoj vse že tukaj, občutiti je to potrebno vsak dan, biti hvaležen za najmanjši trenutek in vsakršno dobrino, ker potem se ta občutek enostavno potencira in preprosto se vse udejanji. Vse gre po svoji naravni poti, samo občutiti je treba, kar že imaš in kar še želiš imeti.
Samo občutiti in čutiti...

Odločitve, odločitve

Odločitve so samo začetek nečesa, kar se še ima dogoditi. Ko se odločaš, se premikaš iz faze čakanja, na fazo delovanja. Zraven odločanja pa velja omeniti enako pomembno stvar, držati se naših odločitev. Navadno je to težji del našega odločanja, je pa res, da, ko se zares odločimo, ko je zraven uma prisotno tudi srce in duša, takrat ni nobenih težav, pri tem, da se je treba odločitev držati. Takrat ni nobene dileme ali vprašanja ali dvoma, takrat smo se odločili in to je to.

Odločitve nas vedno nekam pripeljejo in premaknejo. Na boljše? Seveda! Drugače do vzgiba odločitev sploh ne bi prišlo, ker stvari se ne zgodijo zaman. Tega v našem svetu ni, četudi, nam kdaj tako izgleda. Ničesar se ne zgodi zaman!

Najin svet, kjer preprosto sva

V prostoru nabitem z najrazličnejšim
spektrom misli stoterih ljudi,
samo zaprem oči in s svetlobno
hitrostjo potujem v galaksijo
NAJINEGA SVETA.
Tam si ti, ki si tako kot jaz,
zaprl oči.
Tam sva zdaj sama in se loviva in
bežiš pred mano in se smejiš in
skačeš iz ene zvezde na drugo in
tam je samo najino sonce,
ki te je ožgalo po podplatih in
tam pri tretji sončni pegi te ulovim in
tam padeva na mehko meglico,
ki naju ovije in nosi v brezmejna prostranstva
in tam me poljubiš in jaz te pobožam po obrazu
in tam sta samo najini srci,
ki imata vlogo urinih kazalcev
in tam sva lahko šest minut več,
kot šteje neskončnost
in tja lahko prideva kadarkoli se nama zahoče
in tam sva lahko tudi, ko sva daleč
in tam PREPROSTO SVA.

Težke besede

Potrpežljivost, vztrajnost, pogum,... Težko kategorniki v zgodbi življenja. Morali bi se pogosto opreti na njih, pravzaprav ne pogosto, ampak vedno! Tako zagotovo nič ne nemogoče, nič ni preveč oddaljeno, nič ni šele ob koncu poti. Kadar sem potrpežljiva, vztrajam. Kadar vztrajam, sem pogumna. Kadar sem pogumna, na svoji poti uberem odločitve, ki so najbolje zame, kadar sem pogumna,sprejmem odgovornost zase in za svoje življenje, kadar sem pogumna storjene napake vidim kot izzive, kadar sem pogumna, sem to, kar sem.